Andrew David Thackeray

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrew David Thackeray
Rojstvo19. junij 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Chelsea[d]
Smrt21. februar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (67 let)
Državljanstvo Združeno kraljestvo
 Republika Južna Afrika
 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklicastronom, matematik

Andrew David Thackeray, angleški astronom, * 19. junij 1910, Chelsea, London,[1] Anglija, † 21. februar 1978.[2][3]

Thackeray je študiral na Univerzi v Cambridgeu. 23 let je bil predstojnik Radcliffeovega observatorija oxforske univerze v Oxfordu. Od leta 1950 je bil na tem observatoriju opazovalec. Znan je po definiciji hiperorjakinj iz leta 1956 skupaj s Feastom. Zanje sta astronoma rabila še izraz nad-nadorjakinja (super-supergiant).[4]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Obiskoval je šolo na Kolidžu Eton in študiral matematiko na Kraljevem kolidžu.[3] Doktoriral je leta 1937 iz teoretične zvezdne spekstroskopije v Laboratoriju za solarno fiziko v Cambridgeu. Med svojim študijem je med letaoma 1934 in 1936 delal na Observatoriju Mt. Wilson.[1] Od leta 1937 do 1948 je bil predstojnik Observatorija za solarno fiziko v sklopu Observatorija Cambridge.[5] Od leta 1951 jebil nato predstojnik Radcliffega observatorija v Pretorii do leta 1974, ko se je ta observatorij združil s Kraljevim observatorijem na Rtu dobrega upanja v Južnoafriški astronomski observatorij.[1] Postal je zaslužni profesor Univerze v Cape Townu in nekaj dni pred smrtjo dopisni član Kraljebe astronomske družbe.[1]

Osredotočil se je na raziskovanje zvezdne spektroskopije. Na konferenci Mednarodne astronomske zveze v Rimu leta 1952 je predstavil rezultate raziskovanj spremenljivk v Magellanovih oblakih in nakazal, da se mora zaznana starost in velikost Vesolja podvojiti. Leta 1950 je odkril odprto kopico IC 2944 v ozvezdju Kentavra, imenovano tudi Thackerayjeve globule.[6]

Umrl je v nesreči.[2]

Njegov oče H St. J Thackeray je bil klasični učenjak.[3]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Thackeray, Andrew David (1961), Astronomical spectroscopy, London: Eyre & Spottiswood, str. 256

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]