Jožef Klekl (starejši)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Jožef Klekl (politik))
Jožef Klekl (starejši)
Portret
Rojstvo13. oktober 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Krajna
Smrt30. maj 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (73 let)
Murska Sobota
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Madžarska
Poklicpolitik, pisatelj, duhovnik, založnik, urednik, religiozni pisec

Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl (madžarsko Klekl József), slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Njegova starša sta bila Štefan Klekl in Terezija Žalman. Štefan je bil brat Andraža Klekla, oče mlajšega Jožefa Klekla. Predniki družine Klekl so živeli v Melu (Prlekija). Okoli leta 1830 je Anton Klekl, oče Štefana in Andraža Klekla, prišel na Ogrsko.

Klekl je 1897 v Sombotelu na Ogrskem končal študij bogoslovja. Kot kaplan (1897-1905) in župnik (1905-1910) je opravljal duhovniško službo v več krajih. Kaplanoval je na Tišini, v Incédu, v Črenšovcih in župnikoval v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in naselil v Črenšovcih.

Klekl je decembra 1904 začel izdajati katoliški mesečnik Marijin list, ki je dobil v letih od 1932 do 1940 še otroško prilogo Marijikin ograček. Leta 1913 je ustanovil in izdajal tednik Novine. Leta 1918 je nameraval organizirati avtonomno pokrajino - Slovensko krajino, ki bi bila del Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Klekl je poznal Antona Korošca, Joška Godino, Ivana Jeriča in Mihaela Kuharja, ki so tudi podpirali to idejo. V letih od 1920 do 1929 je bil poslanec SLS za lendavski okraj. Po koncu 1. svetovne vojne je v Prekmurju sodeloval v agrarni reformi, se zavzemal za siromašne kmete, ustanovil hranilnico in agrarno zadrugo v Črenšovcih. Med 2. svetovno vojno je bil interniran.[1]

V 1960-ih letih so je uveljavilo mnenje, da je bil Klekl samozvani voditelj Prekmurja, madžarski propagandist in da za priključitev ogrskih Slovencev k Jugoslaviji ni storil ničesar.[2] Vilko Novak je temu nasprotoval, vendar se takrat njegovo mnenje ni uveljavilo.[navedi vir]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
  2. I. Zelko: Narodnost prekmurskih duhovnikov, Nova pot 1967. 367.-368. str.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]