Pogovor:Velika listina svoboščin

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da ni bil po naše Janez Brez zemlje? --romanm (pogovor) 15:59, 16 mar. 2005 (CET)

V Enciklopediji Krležinega leksikografskega zavoda Zagreb je Ivan. Nekje v glavi se mi tudi ta John vrti kot Ivan. Morda pa je pravilno Johan?--Janez Novak 16:11, 16 mar. 2005 (CET)

Hrvati tudi zdajšnjemu papežu pravijo Ivan Pavao. --romanm (pogovor) 17:06, 16 mar. 2005 (CET)

Pri zgodovini smo ga obravnavali kot Ivana. Pa tudi v drugih virih sem tako zasledil. --matijap | pogovor 16:14, 16 mar. 2005 (CET)

Da dodam še en vir - da bo zmeda večja. Velika Ilustrirana enciklopedija - Srednji vek, Mladinska knjiga, 1983 ga imenuje Ivana.--Janez Novak 16:23, 16 mar. 2005 (CET)

Pa še nekam bi bilo za pogledati. V odličen prevod knjige Jerome Klapka (ali Clapka?) Jerome: Trije možke v čolnu da o psu sploh ne govorimo. Nimam je doma, ker jo tudi v antikvarjatrih ne dobim. Je pa odlična in prevod je odličen!. Obiskali so tudi ta otok. --Janez Novak 16:39, 16 mar. 2005 (CET)

V Velikem splošnem leksikonu DZS je "Ivan I. Brez dežele" --212.13.232.146 16:06, 17 mar. 2005 (CET)

Janez, z drugimi viri sem tudi jaz mislil na to knjigo - v njej je Ivan. Pisatelj je Jerome Klapka Jerome (nenavadno srednje ime je, če se prav spomnim, dobil po nekem madžarskem generalu, s katerim se je poznal njegov oče). Imam jo tudi v originalu, ki se broširan dobi za par sto tolarjev, ker so avtorske pravice že potekle. Ta je šele dober :-) Ne vem pa, če se dobi v Sloveniji - kdor bo iskal, naj poskusi v DZS nasproti Magistrata (v LJ), kjer imajo, če se prav spomnim, polno angleških knjig. Isti avtor je napisal tudi Trije možje se klatijo - trojica v tem delu odpotuje na kolesarjenje po Nemčiji. --matijap | pogovor 16:21, 17 mar. 2005 (CET)

Magna carta ter Ivan[uredi kodo]

Velika listina svoboščinMagna carta – Po Stebunik je to terminus technicus. A09090091|(pogovor) 20:25, 1. november 2021 (CET)[odgovori]

Čudim se, zakaj ni ostal naslov Magna Carta ali Magna carta, ali Magna Carta libertatum, oziroma Magna carta libertatum kot sem to prvič slišal pri zgodovini. To je terminus technicus in bi ga bilo treba pustiti kot je. Šele v oklepaju, ali pri razlagi, bi prišel v poštev tudi sedanji naslov. Nam, ki smo šli skozi klasično izobrazbo, je samoposebiumevno, da nekatere latinske skozi zgodovino uveljavljene zveze ostajajo, kot so skozi zgodovino pri nas bile uveljavljene. --Stebunik 18:51, 1. november 2021 (CET)[odgovori]

Kar se pa Ivana tiče, je to prav tako slovensko kot Janez. Čeprav se jaz imenujem Janez, sem izvirno bil Ivan, pravzaprav pa zapisan v rojstno knjigo kot Johann (rojen med Nemčijo). Res je pri nas obstajalo tudi ime Johan, Hanza - čeprav je bilo bolj redko kot Ivan, Ivo. Janez je menda redno res bolj na Kranjskem - ne le v pesmi Janez, Kranjski Janez. Jaz sem (v mladostni zagnanosti - danes tega ne bi storil) - sprejel obliko Janez, da bi me za gotovo spoznali za Slovenca. Mislim pa, da ni treba, da ima Janez popoln monopol; tudi Ivan ima domovinsko pravico, posebno pri nekaterih vladarjih (npr. ruskih).--Stebunik 19:00, 1. november 2021 (CET)[odgovori]
Tudi v novejših učbenikih je uporabljena Magna carta. Mogoče @Octopus poprosim za mnenje. A09090091|(pogovor) 20:26, 1. november 2021 (CET)[odgovori]
Zadevo premalo spoznam, da bi lahko presojal. --Octopus (pogovor) 06:36, 2. november 2021 (CET)[odgovori]
V gigafidi je 49:22 v korist Magne Carte. Za prestavitev. A09090091|(pogovor) 16:48, 2. november 2021 (CET)[odgovori]
Proti, dokler se ne zedinimo glede pravilnega zapisa izvirnega naslova. Magna Carta, Magna carta (A091, v zgornih objavah uporabljaš obe obliki), morda tudi Magna Charta ali Magna charta (v klasični latinščini bi bil edino zapis Charta). Katera koli od navedenih oblik je skrajšan naziv brez Libertatum, a skladno s smernico bi se moral članek verjetno nahajati na polnem nazivu (najpogosteje uporabljena oblika se mi zdi Magna Carta Libertatum). Skratka, dovolj zapleteno, da raje še enkrat razmislimo o prestavitvi. MZaplotnik(sporočilo) 18:50, 2. november 2021 (CET)[odgovori]
@MZaplotnik: Hvala za komentar. Na Gigafidi ne razlikujejo med Magno carto in Magno Carto, zato sem število konkordanc združil. Za Magno Charto Gigafida najde 114 konkordanc, vendar tudi tu ne razlikuje med veliko in malo začetnico. A09090091|(pogovor) 19:31, 2. november 2021 (CET)[odgovori]
Proti Zgolj Gigafida me ne prepriča. Fran vsebuje izraza magna charta in magna karta. --TadejM pogovor 03:04, 14. februar 2023 (CET)[odgovori]

Magna carta in cerkev pa seveda vse ostalo[uredi kodo]

Razumem, da se spusti, da je vdovi dovoljeno bivati v hiši pokojnega moža še vsaj 40 dni. Ker je to res stara zadeva brez kakršnegakoli konteksta. A pisati, da je Velika listina svoboščin orodje, ki ščiti ali ima karkoli z ločitvijo cerkve od države...bi res potrebovalo kako črko več. Še habeus corpus je pravica, ki je ustavna materija predvsem zaradi zgodovinskega konteksta ustavne monarhije, ki izhaja iz ravno te listine. A kot je zapisana ta listina, omogoča predvsem poslancem, torej baronom, da so v enakovrednem razpravnem odnosu do kršitev listine in torej lahko družno varujejo svoboščine mest in meščanov. Cerkev v smislu upravljanja države ni bila ščitena pred nikomur, niti te zaščite ni potrebovala. Mogoče jo je potrebovala zgodovinsko kasneje, ko postane vladar vodja protestantske cerkve, a to ni tu niti tedaj. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Zeleni (pogovorprispevki) 14:50, 15. junij 2023‎.