Rimska rota
Rimska rota | |
---|---|
Rota romana | |
V palači della Cancelleria je sedež sodišča Rimske rote | |
Sodna oblast | najvišje cerkveno prizivno sodišče |
Spletišče | www.rotaromana.va/content/rotaromana/it.html |
dekan | |
Trenutno | Msgr. Alejandro Arellano Cedillo |
sodnik (prelat) avditor |
Rimska kurija |
---|
![]() |
![]() |
Rimska rota (lat. Rota romana) je stalno in najvišje cerkveno prizivno sodišče, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, posebej v zvezi s sklenitvijo cerkvene zakonske zveze.
Pravne podlage[uredi | uredi kodo]
Sestavo, delovanje in pristojnosti cerkvenih sodišč na različnih stopnjah določajo in predpisujejo: Zakonik cerkvenega prava v sedmi knjigi z naslovom Postopki (kanoni 1400–1752), dokument Dignitas connubii (Dostojanstvo zakona), za rimska sodišča pa tudi apostolska konstitucija papeža Janeza Pavla II. Pastor Bonus (1988) in drugi predpisi.
Sestava sodišča[uredi | uredi kodo]
Sodišče sestavlja 19 sodnikov avditorjev, ki so člani prelatskega koligija. Prelatski kolegij vodi dekan,[1] kot prvi med enakimi (primus inter pares), katerega izvolitev potrdi papež.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V Rimski kuriji so bili od nekdaj t.i. avditoriji, ki so zasliševali in obravnavali tovrstne in druge sodne primere. Leta 1331 je papež Janez XXII. ta zbor imenoval Sveta rimska rota. V Srednjem veku je bila Rimska rota najpomembnejše papeško sodišče, v novem veku pa so posamezne njene funkcije prevzele posamezne kongregacije Rimske kurije, sedaj pa dikasteriji. Ponovno vzpostavitev apostolskega sodišča Rimske rote je leta 1908 potrdil papež Pij X., z apostolsko konstitucijo Sapienti Consilio.

Viri[uredi | uredi kodo]
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
- Apostolska sodišča Sebastijan Valentan, pridobljeno 12. februarja 2023
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Dekan Rimske rote o reformi postopkov za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze". Ognjisce.si. Pridobljeno 25. februar 2023.